Fluktuacija zaposlenih je izziv št. 1 s katerim se sooča veliko podjetij. Povprečno število let zaposlenih pri posameznem delodajalcu se iz leta v leto znižuje, zato se strokovnjaki upravičeno sprašujejo, kaj je razlog, da ljudje zapuščajo organizacijo, čeprav so dobro plačani.
Inovativna in fleksibilna podjetja so se sposobna učinkovito soočiti s tem izzivom in zadržati najboljše talente. Eden izmed ključnih razlogov, zakaj ljudje odidejo ali ostanejo, je način vodenja.
- Kaj je zavzetost zaposlenih in kako jo prepoznamo?
- Kaj lahko naredi vodja za zavzetost zaposlenih
- 5 usmeritev za vodenje v smeri zavzetosti zaposlenih
- Avtentičnost
- Sodelovanje
- Komunikacija
- Smisel
- Transparentnost
- Vpliv vodje na uspešnost podjetja
- Intrix – slovenski HRM sistem za razvoj talentov. Enostaven. Pregleden. Prilagodljiv.
Kaj je zavzetost zaposlenih in kako jo prepoznamo?
V svojem bistvu je zavzetost zaposlenih koncept s področja HRM, ki opisuje raven navdušenosti in predanosti, ki jo občuti zaposleni v odnosu do svojega dela. Zavzetim zaposlenim je mar za njihovo delo in uspešnost organizacije, ter čutijo, da lahko s svojim delom na to pomembno vplivajo.
Zvezdana Lubej, ustanoviteljica Kadrovske asistence in country managerka Profiles International za Adriatic regijo, pravi, da že pri vstopu v podjetje lahko začutimo, kakšno organizacijsko kulturo ima podjetje in kako zavzeti so zaposleni. Če opazimo ljudi, ki so veseli, sproščeni in med seboj radi sodelujejo, potem so najverjetneje tudi zavzeti.
Po njenem prepričanju so ti zaposleni pripravljeni narediti “extra mile” in ne le to, kar jim nekdo naroči, se od njih pričakuje ali je zapisano v sistematizaciji delovnih mest. To naredijo sami od sebe.
Kaj lahko naredi vodja za zavzetost zaposlenih
Kot pravi Zvezdana Lubej, je napaka večine podjetij, da se ukvarjajo z zavzetostjo, namesto da bi se spraševali, kako izboljšati izkušnjo zaposlenega. Če bodo imeli ljudje s podjetjem dobro izkušnjo, bo po njenem mnenju, temu sledila tudi večja zavzetost. Zavzetost je le posledica, izkušnja zaposlenega pa vzrok. Ukvarjati se moramo z vzrokom in ne s posledico.
Prav vodstvo je tisto, ki ima pomemben vpliv na čustveno pripadnost, entuziazem in motivacijo zaposlenih v odnosu do njihovega dela in organizacije. Učinkovito vodenje omogoča pozitivno delovno okolje, ki spodbuja zaposlene, da so bolj zavzeti, kar se kaže v višji produktivnosti, manjšem absentizmu in fluktuaciji in s tem zadržanju zaposlenih.
Če je najvišja prioriteta na avtentičnosti, sodelovanju, komunikaciji, smislu in transparentnosti, vodje ustvarijo delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo cenjene, povezane in navdihnjene v smeri prispevanja k uspehu organizacije.
5 usmeritev za vodenje v smeri zavzetosti zaposlenih
Avtentičnost
Avtentičnost je ključna pri ustvarjanju okolja, kjer se zaposleni čutijo cenjene in zavzete. Vodje, ki so pristni, iskreni in odprti v odnosu do svojih zaposlenih, pomagajo graditi zaupanje in močne odnose znotraj organizacije.
Karizmatični vodje so optimistični in entuziastični, kadar je potrebno in primerno pa izražajo tudi sočutje, skrb. Normalno je, da imajo vodje skrbi in da to tudi komunicirajo, vendar tako, da istočasno izrazijo tudi zaupanje v sebe in svojo ekipo, da jim bo uspelo.
Ne avtentično bi bilo, da je vodja vedno samo navdušujoč. So situacije, ko je normalno, da ga kaj tudi skrbi. Še posebej takrat mora vodja veliko komunicirati, saj se neprijetne novice čutijo še bolj kot pozitivne.
Sodelovanje
Sodelovanje je ključ do zavzetih zaposlenih. Če vodje spodbujajo timsko delo in sodelovanje znotraj oddelka in med oddelki (namesto ustvarjanja rivalstva), zaposleni čutijo večjo pripadnost in je večja verjetnost, da bodo zavezani ciljem organizacije.
S tem, ko vodje spodbujajo sodelovalno okolje, se dotaknejo kolektivne inteligence svojega tima, kar omogoča inovativnost in povečan občutek za skupen namen med zaposlenimi.
Komunikacija
Učinkovita komunikacija je eno izmed najmočnejših orodij vsakega vodje in ima kar 40% vpliv na to, kako karizmatičen je vodja za svoje sodelavce. Vodje, ki so vešči komunikacije, znajo komunicirati vizijo na način, da je privlačna in se lahko vsak z njo poistoveti.
Za vodjo je izjemnega pomena, da zna komunicirati, kakšna so njegova pričakovanja in da daje povratne informacije jasno, pravočasno in konsistentno. Samo tako bodo ljudje razumeli, kakšna je njihova vloga in odgovornost znotraj organizacije ter kako uspešni so. Ljudjem morajo vodje nenehno dajati povratne informacije o njihovi uspešnosti in kako lahko napredujejo.
Z aktivnim poslušanjem zaposlenih in izražanjem svojih skrbi, vodje pokažejo svojo zavezanost k ustvarjanju podpornega in inkluzivnega delovnega okolja, kar se potem vrača v obliki povečane zavzetosti zaposlenih.
Zvezdana Lubej poudarja, kako zelo pomembno je, da vodja uporablja sodobna komunikacijska orodja in da ima podjetje za to ustrezen HRM program, ki omogoča obojestransko komunikacijo.
Večina letnih in medletnih razvojnih in ciljnih pogovorov ostaja še vedno velik trn v peti in so bila neuspešno vpeljana prav zato, ker niso bila uvedena sistemsko, s potrebno programsko podporo, ki omogoča dvosmerno komunikacijo in vedno bolj potrebno analitiko glede uspešnosti.
Le ob ustrezni programski podpori so lahko HR strokovnjaki v podporo vodjem, pravi Zvezdana, saj lahko pravočasno zaznajo tudi, kje imajo vodje izzive in kako jim pomagati. Odločanje brez analitičnih podatkov je velikokrat streljanje v prazno.
Sodobna HR služba si danes ne more privoščiti, da bi delala le po občutku in po njihovi presoji. Danes se od HR strokovnjakov pričakuje, da imajo digitalizirane HRM procese in so sposobni vodstvu pravočasno priskrbeti relevantne analitične podatke za odločanje.
Smisel
Močan občutek smisla je lahko močan motivator za zaposlene. Vodje, ki so sposobni komunicirati jasno in privlačno vizijo organizacije, inspirirajo zaposlene, da postanejo bolj vključeni v svoje delo.
S tem, ko zaposlenim pomagajo razumeti večjo sliko in njihovo vlogo pri doseganju ciljev organizacije, lahko vodje spodbujajo občutek smisla, ki spodbuja zavzetost in zavezanost zaposlenih.
Transparentnost
Transparentnost je ključna za ustvarjanje zaupanja in spodbujanje zavzetosti zaposlenih. Če so vodje odprti in iskreni glede ciljev organizacije, izzivov in procesov sprejemanja odločitev, se zaposleni čutijo bolj povezane s podjetjem in njegovo misijo.
S transparentnostjo vodje ustvarijo atmosfero zaupanja in kredibilnosti, kar se kasneje pokaže v tem, da so zaposleni bolj zavzeti in posvečeni svojemu delu.
Vpliv vodje na uspešnost podjetja
Delovno okolje se neprestano razvija in prilagaja na spreminjajoče zahteve modernega sveta. V tem dogajanju morajo vodje ostati pozorni na to, da še vedno skrbijo za zavzetost svojih zaposlenih in na to, da svoje zaposlene v organizaciji tudi zadržijo.
S tem, ko postavijo vodje na prvo mesto dobro izkušnjo zaposlenih, v vsaki posamezni fazi (privabljanje kandidatov, selekcijski postopek, onboarding, razvoj in nenazadnje tudi zaključek sodelovanja), ustvarjajo tako delovno okolje, kjer zaposleni niso zgolj zadovoljni na delovnem mestu, ampak so tudi motivirani, da ostanejo in prispevajo k dolgoročnem uspehu organizacije.
Bistvo vodenja je, da vodji ljudje sledijo. Zvezdana Lubej pravi, da so taki vodje karizmatični in imajo:
- bolj zavzete sodelavce,
- bolj zavzete stranke,
- manjšo fluktuacijo,
- manjši absentizem,
- bolj učinkovite in uspešne oddelke, organizacije.
Izkušnje kažejo, da se začne vodstvena karizma s spoštovanjem in zaupanjem, ki ga mora vodja najprej zgraditi do sebe, je prepričana Zvezdana. Če vodja ne zaupa samemu sebi, kako mu bodo zaupali drugi. Pravilom tega, česar nimaš ne moreš dati. Šele ko vodja ceni in spoštuje sebe, lahko ceni in spoštuje druge in to isto zahteva tudi od drugih.
Ena izmed najbolj karizmatičnih vedenj, na podlagi katerih razlikujemo dobre vodje od slabih, je pohvala. Kot pojasnjuje Zvezdana, se ob tem, ko nas nekdo pohvali, v naših možganih začne dogajati kemični proces, ki v možgane sprosti dopamin, kar nas spravi v dobro voljo in nam daje prijetne občutke.
Po drugi strani pa pomanjkanje dopamina lahko vodi do nemotiviranosti, brezvoljnosti in čustvene praznine. Točno tako se na delovnem mestu počutijo zaposleni, ki jih vodja redko ali skoraj nikoli ne pohvali.
Ko nekoga pohvalimo, ga motiviramo, da je pripravljen prispevati še več in to vedenje ponavljati, saj si naravno želi “še več dopamina”. Taka oseba je potem motivirana, da doseže svoj cilj in v organizaciji ostane.
Slovenščina
Hrvaščina
Srbski
Angleščina
