Že tretje leto mineva, od kar smo v razvojnem oddelku razvoj Intrixa organizirali po Scrum metodologiji. Iskali smo najboljše prakse kako metodologijo, ki jo je takrat poznalo le malo slovenskih podjetij, kar najbolje vključiti v obstoječe procese. Danes pa se tudi v Sloveniji vse več podjetij, ki iščejo nove načine organizacije dela pri razvoju programske opreme, srečuje z metodologijo Scrum. Pred kratkim je bilo ustanovljeno neformalno združenje SKRAM.SI, ki organizira srečanja, kjer si udeleženci izmenjujejo izkušnje. V nadaljevanju bom na kratko opisati metodologijo Scrum ter predstaviti njene ključne prednosti. Glavni moto agilnih metodologij je, da je poudarek na razvoju produkta, delujoči programski kodi in zavedanju, da se uporabniška izkušnja s časom spreminja. Leta 2001 so neodvisni strokovnjaki, ki so se ukvarjali z različnimi agilnimi metodologijami, napisali Manifest agilnosti, ki pravi:
- Posamezniki in interakcije nad procesi in orodji
- Delujoča programska oprema nad celovito dokumentacijo
- Sodelovanje s stranko nad pogajanji o pogodbenih določilih
- Odziv na spremembe nad upoštevanjem načrtov
Vir: http://www.temperies.com.ar/
V Scrumu so 3 vloge:
- Skrbnik metodologije (“scrum Master”) – skrbi, da vsi scrum procesi tečejo gladko.
- Skrbnik izdelka (“product Owner”) – zadolžen, da ima opravljeno delo čim večjo vrednost za naročnika.
- Razvojna ekipa (“team”) – Zadolžena za implementacijo nalog.
Posamezni sprint ima 4 glavne dogodke:
- “Sprint planning meeting” – sestanek na začetku sprinta, kjer ekipa skupaj z lastnikom izdelka (“product ownerjem”) določi, katere naloge iz “backloga” bo implementirala.
- “Daily scrum meeting” – vsakodnevni 15-minutni sestanek, na katerem vsi člani ekipe povejo, kaj so delali včeraj in kaj bodo danes.
- “Sprint review meeting” – sestanek ob koncu sprinta, kjer ekipa predstavi izdelek odgovornim.
- “Sprint retrospective meeting” – sestanek pred pričetkom novega sprinta, kjer se oceni kakovost razvojnega procesa