Je res, da je strah votel, od zunaj pa se ga sploh ne vidi? Tako so nas učili že starši v otroštvu. Pa so nas naučili oz. so tudi sami to upoštevali? Kdaj v življenju se zgodi točka preloma med upati si in ne upati si?
Zakaj si ne upamo?
Pred časom sem po TV-ju poslušala intervju z “nevro” doktorjem, ki je govoril, da se v povprečju gledano naši možgani po 30. letu spremenijo. Če smo bili pred 30. letom starosti drznejši, po 30. naj več ne bi bili. Občutek varnosti in cone udobja absolutno prevladata nad drznostjo in preizkušanjem novosti. Zato je vedno težko narediti nove korake, sploh če od nas zahtevajo nekoliko več energije in nas odmikajo od naše cone udobja. Čeprav smo z že naučeno spremembo potem veliko bolj zadovoljni, kljub vsemu ne naredimo koraka naprej.
Sama sem se odločila, da si bom vsakič znova, ko mi možgani pošljejo signal “joj, raje ne, kaj pa če …” upala narediti tisto stvar, za katero mi možgani vztrajno zatrjujejo, kako to ne bo šlo oz. “raje ne”. Priznam, moj strah pred višino in globino bo verjetno zmeraj ostal udobno nameščen na trdnih tleh.
V mislih imam preizkušanje preprostih stvari, kot so:
- novi recepti,
- ustvarjanje nove spletne strani (čeprav niste strokovnjaki),
- pisanje bloga pri 50 letih,
- se naučiti dodatnega tujega jezika,
- oditi na izlet v neznano,
- zamenjati službo,
- se odločiti za starševstvo,
- zamenjati avtomobil,
- se v službi naučiti novega programa,
- začeti uporabljati novo aplikacijo idr.
Čakajo nas nove priložnosti
Veliko je reči, ki se nam ponujajo v življenju, pa se jih ne lotimo, ker je lažje početi že znane vsakodnevne reči oz. se je težje naučiti kaj novega. A verjemite: za vsakimi novimi vrati, ki jih bomo v življenju odprli, nas čakajo nove priložnosti: ljudje ali stvari. Pišem seveda v prenesenem pomenu.
S tem, ko si dovolimo nove izkušnje, se nam odpira novo, večje obzorje. Nase pritegnemo podobne energije enako mislečih ljudi. Dobre energije se začnejo zbirati in nam pomagati, da bomo uspeli pri tem, česar se lotevamo. Zato je smiselno izklopiti strah, ki nas omejuje. Z enakimi metodami ne moremo pričakovati, da se bo v naših življenjih kaj spremenilo. Mi smo režiserji svojih življenj in dovolimo si upati, ne le pregovorno na boljše čase, ampak narediti nekaj, da bomo boljši, uspešnejši, bolj odprti za vse novo.
Uspešni poslovneži iščejo izboljšave v procesih dela
Ob tej priložnosti naj omenim prodorne in uspešne poslovneže, ki si ne dovolijo, da bi jih povozil čas. Vedno znova iščejo nove priložnosti za izboljšave v procesih dela zase in svoje sodelavce. Zavedajo se, da v današnjem hitrem tempu in ob ključni podpori informacijske tehnologije lahko poslujejo od koderkoli in kadarkoli. Tako so vedno na tekočem z dogajanjem in podpora svojim sodelavcem. Mnogi med njimi podatke za sprejemanje poslovnih odločitev ali za optimizacijo procesov pregledujejo v sistemu Intrix CRM– preko računalnika, tablice ali kar preko mobilnega telefona.
Naslednjič: Naj avtomatika dela namesto vas
Slovenščina
Hrvaščina
Srbski
Angleščina
