Ko pomislimo na stres, si predstavljamo nekoga, ki dela zelo hitro, “gasi požare”, izpolnjuje prevelike zahteve, dela nadure in je pod neprestanim pritiskom zaradi rokov in jeznih sodelavcev.
Vemo pa tudi, da se lahko stres pojavi v različnih oblikah in se lahko sproži na več različnih načinov. Vse bolj se zavedamo, kako zelo negativen vpliv lahko ima na naše duševno in fizično zdravje.
Včasih se zdi, da stres v naši družbi celo poveličujemo. Predvsem zaradi tega, ker je težko ločiti med dobro delovno etiko in stresom. Prav tako je še eden od problemov v tem, da so tisti, ki podležejo stresu v družbi zaznani kot šibki.
Znaki povečane ravni stresa pri sodelavcih
Najbolj pogosti znaki stresa so:
- nespečnost,
- utrujenost,
- apatičnost,
- razdražljivost,
- slaba koncentracija,
- slabo razpoloženje,
- zloraba alkohola,
- nizka produktivnost,
- pogosta odsotnost,
- pogosta bolezen,
- obrambnost,
- glavoboli,
- bolečine v hrbtenici,
- bolečine v želodcu,
- bolečine v mišicah,
- slaba prebava,
- pridobivanje ali izguba telesne teže,
- strah pred delom,
- pogosti prehladi,
- nizek libido,
- strah in težko dihanje.
Pogosto je težava v tem, da zaposleni simptomov preprosto ne povežejo s stresom. Organizacije morajo biti tiste, ki ustrezno naslovijo stres in poskrbijo, da zaposleni stres razumejo in da razumejo tudi to, kakšen vpliv lahko ima na naše duševno in fizično zdravje.
Prav tako je pomembno, da se tako organizacija kot tudi zaposleni naučijo prepoznati kronični stres, pri katerem gre za bolezensko stanje zaradi katerega trpijo tudi osebe, ki so nam blizu.
Kateri so najpogostejši stresorji na delovnem mestu?
Vzroke za stres na delovnem mestu običajno ločimo na interne (jih ustvarimo sami) in zunanje (jih ustvarijo drugi).
Nekateri zunanji stresorji so:
- kratki roki,
- nepričakovani projekti,
- slabi odnosi s sodelavci,
- veliko sestankov,
- neprestano delo od doma,
- neprestani video klici,
- celodnevno stoječe delo,
- kultura kaosa in več dela kot ga lahko opravite.
Interni stresorji so:
- pričakovanje do samega sebe, da naredimo vse naenkrat,
- občutek, da nismo dovolj dobri,
- neprestano ugajanje drugim,
- prevzemanje prevelikega števila odgovornosti,
- redko postavljanje meja,
- pomanjkanje časa za sprostitev,
- perfekcionizem in strah pred razočaranjem sodelavcev.
Če pogledamo zunanje stresorje, je mnogo takih, na katere nimamo vpliva. Vedno lahko pride do nalog, ki imajo kratke roke ali pa smo v stiku s sodelavcem, katerega preprosto “ne moremo”. Pomembno je, da se v takih primerih s stresom znamo ustrezno soočiti.
Kako poskrbeti za zmanjšanje stresa pri sodelavcih?
Stres je del poslovnega in zasebnega življenja. Vseeno pa moramo biti pozorni, saj ima lahko preveč stresa negativni vpliv na moralo ekip in produktivnost.
Vodje in HRM strokovnjaki moramo vedeti, kako de-stresirati življenja naših sodelavcev, da so lahko uspešni pri svojem delu. V nadaljevanju delimo nekaj idej, kako to narediti.
1. Spodbujanje odprte komunikacije
Rezultati raziskav so pokazali, da je pogosti vzrok za stres na delovnem mestu slab odnos z nadrejenim. Zaposleni, ki z nadrejenim niso imeli dobrega odnosa, so opazili simptome kot so težave s spanjem, tesnoba, visok krvni pritisk in tudi povečana verjetnost za zastoj srca.
Mnoge delavnice in izobraževanja nudijo možnost, da se vodje priučijo uporabe orodij za delo s sodelavci na pozitiven in konstruktiven način. Takšne delavnice ali izobraževanja pa niso namenjena nujno samo vodjem.
Uporabne so za vse zaposlene (npr. izražanje čustev, podajanje povratne informacije, upravljanje konfliktov …). Takšne delavnice bodo zaposlenim pomagale, da komunicirajo učinkoviteje in se bolje zavedajo dejavnikov, ki pri njih sprožijo stres.
2. Ugodnosti s področja zagotavljanja mentalnega in fizičnega zdravja
Če se zaposleni pogosto srečujejo s stresom, lahko to močno načne njihovo duševno in fizično zdravje. Zagotavljanje varnosti z naslavljanjem teh težav bo pomagalo pri splošnem zdravju sodelavcev in posledično zdravju celotne organizacije.
Včasih se zdi, da so take vrste ugodnosti velik strošek, vendar po drugi strani prinašajo veliko koristi. Zaposleni, ki bodo prepoznali, da skrbite za njihovo duševno in fizično zdravje, bodo bolj uspešni in bolj zvesti podjetju.
3. Uvedba meditacije
Zelo učinkovit način preprečevanja stresa na delovnem mestu je, da priskrbite zaposlenim čas za sproščanje. Organizacije, ki so uvedle redne meditacije, so hitro opazile koristi. Tisti, ki so preizkusili meditacijo na delovnem mestu pravijo, da jih je naučila potrpežljivosti, s svojim timom imajo boljše odnose in, kar je najbolj pomembno, v življenju so bolj mirni.
4. Plačani dnevi odsotnosti
Za soočanje s stresom je pomembno, da si zaposleni lahko vzame čas za to, da se sprosti, se zabava. Kot organizacija imate verjetno pravilnik glede koriščenja plačanih dni dopusta. Vloga vodje pri tem je, da spodbudi zaposlenega, da si vzame prost dan, v kolikor opazi, da ga resnično potrebuje ali da prostih dni že dolgo ni koristil.
Kot organizacija lahko premislite tudi o spremembi internega pravilnika o plačanih odsotnostih. Seveda bi bilo dobro razmisliti tudi o neomejeni plačani odsotnosti, vendar morate v tem primeru jasno določiti pogoje za tak način koriščenja plačanih prostih dni.
5. Spodbujanje sodelavcev k izkoriščanju odmorov
Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo organizacije s kulturo neprestanega dela negativen vpliv na njihove zaposlene. Pri nekaterih podjetjih v tujini so že opazili pojav, ko so nekateri razvijalci iger praktično delali skoraj 20 ur na dan, dan za dnem, več tednov zapored. Tak način dela ima za zaposlene lahko zelo negativne posledice kot so izguba spomina in tesnoba.
Bodite pozorni na zaposlene, ki neprestano delajo nadure in so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za opravljanje delovnih nalog. V takih primerih je potrebno preveriti, zakaj zaposleni dela nadure. Morda potrebujete na tem delovnem mestu še dodatno zaposlitev, saj je postala količina dela neobvladljiva. Drugi razlogi so lahko pomanjkanje znanja ali nerealna pričakovanja do sodelavca.
Sodelavce spodbujajte, da si vzamejo manjše odmore med delom, da se za trenutek ustavijo, morda sprehodijo in predvsem miselno odklopijo od delovnih nalog.
6. Skupne aktivnosti izven delovnih prostorov
Dodaten način, da zaposlenim zagotovite odmor je organizirano druženje izven delovnih prostorov, z namenom, da se sodelavci sprostijo in med seboj povežejo. Aktivnost kot taka ni pomembna, možnosti je več. Pomembno je, da zaposleni zamenjajo svoje delovno okolje in da skupaj počnejo nekaj zabavnega.
Navedeno ne bo pripomoglo samo k učinkovitejšem soočanju s stresom, temveč bo pomagalo sodelavcem, da se med seboj povežejo in delujejo kot tim.
7. Popestrite pisarne
Tim, ki se je skupaj sposoben zabavati, je sposoben tudi kvalitetno opraviti skupno delo. V delovne prostore pripeljete popestritve, ki bodo pomagale pri sproščanju. Lahko gre za stalno ali začasno zadevo. Uredite lahko:
- ping pong mizo,
- pikado,
- košarkaški obroč,
- video igre,
- družabne igre ali
- psom prijazen prostor.
Navedeno se lahko zdi kot nepotrebna motnja delovnega procesa, vendar je pomembno, da dovolimo, da si zaposleni vzamejo čas za sprostitev in kratek odklop, da se lažje soočijo s stresom. Take aktivnosti pomagajo k boljši produktivnosti in počutju na delovnem mestu.
8. Fleksibilni delovni čas
Premislite o možnosti fleksibilnega delovnega časa. Še posebej je to priročno za zaposlene, ki imajo doma manjše otroke ali pa skrbijo za ostarele starše. Fleksibilen delovni čas jim bo pomagal, da si vzamejo čas za svoje bližnje, za katere skrbijo, posledično pa bodo bolj prisotni pri delu, ko bo čas za opravljanje delovnih nalog.
Če zaposleni opravljajo delo, ki se lahko opravlja na daljavo, premislite o tem, da morda zagotovite vsaj nekaj dni v tednu, ko zaposleni lahko delajo od doma. Pri komunikaciji pa si lahko v teh primerih pomagate z različnimi orodji, ki jih ponuja splet.
9. Seznanitev s pravilnikom glede plačane in neplačane odsotnosti
Pomembno je, da ste seznanjeni s politiko glede prostih dni v različnih situacijah, v katerih se pojavijo vaši sodelavci. Pogosto je vzrok stresa na delovnem mestu povezan s težavo pri usklajevanju življenjskih dogodkov z delom (npr. pri nosečnosti, smrti v družini in bolezni ter skrbi za otroka).
Za navedeno obstajajo različni pravilniki, s katerimi morate biti seznanjeni. Zaposlenim morate omogočiti, da izkoristijo plačane ali neplačane dni odsotnosti, ki jim pripadajo, ali pa jih zagotovite kot del interne politike.
10. Bodite vzor
Najpomembnejši korak je, da ste kot vodja vzor. Če zaposleni vidijo, da delate izven delovnega časa, si ne vzamete časa za dopust, ne skrbite za psiho-fizično zdravje, vam bodo pri tem sledili.
Za konec
Veliko priložnosti je, ko zaposlenim lahko pokažete, da vam je mar za njih in njihovo psiho-fizično zdravje. Spodbujajte odprto komunikacijo, zagotavljajte plačane dni odsotnosti in poskrbite za možnost izvajanja drugih aktivnosti na delovnem mestu.
Na tak način boste pomagali, da bo vaša organizacija postala takšna, kjer zaposleni ostajajo in delajo več let.
Pri vsem tem je pomembno, da ste organizirani. Da veste, kaj je tisto, kar zaposlenim nudite in ali to daje pričakovane rezultate.
Za to je potreben čas. Predlagamo uporabo kadrovsko informacijskega sistema, ki bo optimiziral vaše procese in jih do neke mere avtomatiziral.
Vam pa bo ostalo več časa za prepoznavanje opozorilnih znakov o povečanem stresu v podjetju in razmislek o ukrepih, kako ga zmanjšati.
Preizkusite ga brezplačno že danes.
Preizkusite ga brezplačno že danes.
Slovenščina
Hrvaščina
Srbski
Angleščina
